CBD olje 2.0 in pot kanabinoidov po telesu
Telo ima svoje kanabinoidno omrežje: receptorje na celicah, snovi, ki se nanje prilegajo, in encime, ki jih sestavijo ter razgradijo. Kanabidiol v to omrežje vstopa po manj neposredni poti kot THC.
Pot od sluznice do celice
- 01Pod jezikomKapljice obležijo na sluznici pod jezikom, kjer je gosta mreža drobnih žil zelo blizu površine. Če jih tam zadržite kakšno minuto, del kanabinoidne vsebine prestopi naravnost v kri in ne po poti skozi prebavila.
- 02V krvnem obtokuKar se vsrka, potuje s krvjo po vsem telesu. Kanabinoidi so topni v maščobah, zato hitro prehajajo v tkiva in ne ostanejo v krvni plazmi.
- 03Pri receptorjihV tkivih naletijo na endokanabinoidni sistem: receptorje CB1, ki so zgoščeni v živčevju, in receptorje CB2, ki jih je največ na obrambnih celicah. Vsak kanabinoid vstopa v to omrežje po svoje.
- 04Razgradnja in izločanjeKanabinoide presnovijo jetra, produkti pa se v naslednjih urah izločijo. Raven v krvi zato po prenehanju spet upade in je bolj odvisna od rednosti kot od višine posamezne količine.
Receptorji, telesu lastne snovi, encimi
Kaj sploh je endokanabinoidni sistem? Signalno omrežje, ki poteka skozi vse telo in ima tri znane dele: kanabinoidne receptorje v membranah celic, snovi, ki si jih telo sestavi samo, da se na te receptorje prilegajo, in encime, ki te snovi zgradijo ter jih spet razstavijo.
V tem omrežju nič ne stoji dolgo pri miru. Kdor želi razlago posameznih pojmov od začetka, jo najde v geslu o endokanabinoidnem sistemu, tukaj pa gre za pot, po kateri se snov iz rastline sreča s telesu lastno.
Dva receptorja in vsak svoj predel telesa
Skupina Matsude je leta 1990 klonirala prvi kanabinoidni receptor in pokazala, da klonirana kopija v celicah opravi svoje[1]. Iz domnevnega vezavnega mesta je tako nastala opisana molekula. Kje ga je največ, povzema geslo o receptorju CB1.
Leta 1993 je skupina Munroja opisala še drugega, ki sedi pretežno v obrobnih tkivih in na obrambnih celicah[2]. Oba sta membranski beljakovini. Signal prevzameta na površini celice in sporočilo posredujeta navznoter.
- CB1: najgosteje v osrednjem živčevju, v možganih in hrbtenjači.
- CB2: pretežno v obrobnih tkivih in na obrambnih celicah.
- Oba: dve različni soseščini, ena družina snovi, ki prihaja k obema.
Nastanejo šele, ko jih celica pokliče
- Leta 1992 je Devanova skupina iz možganskega tkiva izolirala sestavino, ki se veže na kanabinoidni receptor, in jo poimenovala anandamid[3]. Podrobnejši opis te molekule je zbran v geslu o anandamidu.
- Leta 1995 je Mechoulamova skupina opisala še drugo, 2-arahidonoilglicerol[4].
- Obe sta maščobni molekuli, kar ju uvršča v drug kemijski razred kot prenašalce, o katerih se učimo v šoli.
- Zaloge telo ne dela. Surovina je maščoba v celični membrani, en niz encimov molekulo izreže na mestu, drugi jo kmalu zatem razgradi. Raven zato zaniha na majhnem območju in ne kroži po telesu kot hormon.
Kod potuje kanabidiol, če ne po glavnem receptorju?
Večinoma ne po njem, in tu marsikatero besedilo zgreši. Afiniteta kanabidiola do glavnega kanabinoidnega receptorja je nizka, zato na njem ne sedi tako kot THC. Opaženo v laboratoriju raziskovalci pripisujejo drugim potem: družini ionskih kanalov, ki jim rečemo vaniloidni, in enemu podtipu serotoninskega receptorja.
Skupina Fenwicka je leta 2017 preverila neposredno aktivacijo enega takih kanalov z anandamidom in poročala o razhajanju med kalcijevim in tokovnim odzivom istega kanala[5]. Ena snov, ena tarča, dva odčitka, odvisno od tega, kaj se meri. Zaključena razlaga to torej ni. Kdor mehanizem opisuje kot razčiščen, prehiteva podatke.
Dišeče snovi iz kuhinje in ta receptor
Kanabinoidi niso edini, ki srečajo to omrežje. Med terpeni je beta-kariofilen, dišeča snov iz mnogih rastlin in vsakdanje hrane, za katerega je skupina Gertscha leta 2008 poročala, da vstopa v stik z obrobnim kanabinoidnim receptorjem[6]. Russo je leta 2016 pregledal širšo sliko in zbral rastline zunaj konoplje, katerih snovi se dotikajo delov istega omrežja[7]. Črni poper, nageljnove žbice, hmelj. Povsem običajne stvari s police.
Etiketa, izvid serije in troje odprtih vprašanj
Prav zato ima etiketa večjo težo kot razlaga. CBD olje 2.0 je polnospektralni izvleček: kanabidiol prispe skupaj s CBN, CBG, CBC in CBDA, v izmerjenih in deklariranih vrednostih, vsaka serija pa ima svoj izvid analize. Šest moči, od 5 % do 40 %, vse v steklenički s prostornino 10 ml. Vsebnost kanabinoidov po posameznih močeh je popisana na strani s ponudbo olj, tako da je vsebino stekleničke mogoče preveriti, preden postane del rutine. Katalog s temi izvidi vodi znamka švicarskega izvora, ki se s kanabinoidi ukvarja od leta 2014. Ljudje takim izdelkom pogosto rečejo konopljino olje, čeprav gre za izvleček konoplje v nosilnem olju.
Odprto ostaja troje. Kateri sekundarni kanabinoid prispeva kaj, ko sedi v polnospektralnem izvlečku ob kanabidiolu. Pri kom se posamezni sploh pokaže in zakaj dva človeka po istem izvlečku v laboratoriju odčitata drugače. In pri kateri vrednosti manj raziskan kanabinoid začne šteti ter ali razmerje med njimi ta odgovor spremeni.
Viri
- Matsuda (1990). Nature. doi:https://doi.org/10.1038/346561a0
- Munro (1993). Nature. doi:https://doi.org/10.1038/365061a0
- Devane (1992). Science. doi:https://doi.org/10.1126/science.1470919
- Mechoulam (1995). Biochemical Pharmacology. doi:https://doi.org/10.1016/0006-2952(95)00109-d
- Fenwick (2017). Frontiers in Molecular Neuroscience. doi:https://doi.org/10.3389/fnmol.2017.00200
- Gertsch (2008). Proceedings of the National Academy of Sciences. doi:https://doi.org/10.1073/pnas.0803601105
- Russo (2016). Trends in Pharmacological Sciences. doi:https://doi.org/10.1016/j.tips.2016.04.005
Preglednost, ki jo lahko preveriš sam
Questions about this topic
Ali se kanabidiol veže na receptor CB1?▼
Neposredna vezavna afiniteta kanabidiola do glavnega kanabinoidnega receptorja je nizka, zato se na njem ne obnaša tako kot THC. Kar raziskovalci opazujejo v laboratoriju, pripisujejo drugim potem: družini vaniloidnih ionskih kanalov in enemu podtipu serotoninskega receptorja. Zaključena razlaga to ni, področje ostaja odprto in opis se z natančnejšimi metodami dopolnjuje.
Je endokanabinoidni sistem del običajne fiziologije?▼
Da. Prvi kanabinoidni receptor so klonirali leta 1990, drugega opisali leta 1993, prvo telesu lastno snov, ki se nanju prilega, pa poimenovali leta 1992. Receptorji, te snovi in encimi so v tkivih dejavni ne glede na to, ali kdaj vzamete kakšen kanabinoid ali ne.
Kaj se zgodi na sluznici pod jezikom?▼
Sluznica pod jezikom je bogato prekrvavljena, drobne žile pa ležijo blizu površine. Del vsebine zato prestopi naravnost v kri in obide prvo presnovo v jetrih. Če pogoltnete takoj, gre pot skozi prebavila, kjer nespremenjenega prispe manj. Navodilo na škatlici zato omenja zadržanje pod jezikom, preden pogoltnete.
Zakaj raven v krvi ne ostane stalna?▼
Kanabinoide presnovijo jetrni encimi, produkti pa se izločijo v nekaj urah. Raven v krvi zato niha in po prenehanju spet upade. Na to raven bolj vpliva rednost kot višina posamezne količine. Gre za farmakokinetiko, ki velja za kanabinoide nasploh, ne za posebnost ene stekleničke.
Kaj pomeni širši kanabinoidni profil na etiketi?▼
Pomeni, da je v izvlečku poleg kanabidiola izmerjenih in deklariranih še nekaj drugih kanabinoidov: CBN, CBG, CBC in CBDA. Vsak od njih se veže na svoje tarče. Ideja, da v družbi nastopajo drugače kot posamič, ostaja hipoteza, ki v nadzorovanih raziskavah pri ljudeh ni bila pokazana.
Kateri encimi razgradijo kanabinoide?▼
Za razgradnjo skrbijo jetrni encimski sistemi, ki obdelujejo tudi mnoge druge snovi, zato je vprašanje o kombiniranju stvar posveta s farmacevtom ali osebnim zdravnikom, ki pozna celotno sliko. V tkivih pa telesu lastne kanabinoide razgradijo posebni encimi takoj po tem, ko molekule opravijo svoje.
