Ali je CBD placebo?

Kaj pod besedo placebo dejansko stoji

Beseda placebo v pogovoru pogosto pomeni vljudno nič. V kliničnem pregledu Colloce in Barskyja iz leta 2020 stoji drugače: placebo in nocebo sta tam popisana kot izmerljiva pojava, ne kot lepši izraz za odsotnost vsega [1]. To premakne celotno vprašanje. Ne sprašujemo, ali ljudje kaj poročajo. Sprašujemo, od kod izhaja tisto, kar poročajo, in ali je mogoče vira dva razločiti.

Pregled iz leta 2020 imenuje dve osrednji poti [1]. Prva je pričakovanje: človek nekaj predvideva, in to predvidevanje je sestavni del njegovega poročila. Druga je pogojevanje. Kadar se predvidena sprememba poveže z okoliščinami, v katerih nekdo nekaj vzame, se ta povezava utrdi [1]. Steklenička, pipeta, ura na uri, isti prostor, isto zaporedje korakov. Vse to je kontekst, in kontekst je v pregledu iz leta 2020 naveden kot dejavnik, ki ga je mogoče meriti, ne kot obrobna podrobnost [1]. Prav zato sta ta pojava merljiva: ponovljiva sta, in ponovljivo je tisto, kar se da preveriti.

Ista pot teče v obe smeri. Negativno pričakovanje po istem pregledu pripelje do negativnih poročanih izkušenj, po povsem enaki poti [1]. To je nocebo, druga polovica pojmovnega para. Kdor besedo placebo bere kot dokaz, da se je nekdo zmotil, spregleda, da so poročane spremembe v obeh smereh za človeka, ki jih poroča, enako resnične [1].

Zveza samo placebo torej v strokovnem zapisu ne pomeni tistega, kar ji pripisuje pogovorna raba. Pomeni, da poročane spremembe izhajajo iz pričakovanja in pogojevanja, ne iz snovi v steklenički [1]. Oboje je izmerljivo. Oboje je popisano. Meja med enim in drugim ni stvar prepričanja, ampak zasnove raziskave.

Kdor vpraša, ali je CBD placebo, zato skoraj vedno postavlja dve vprašanji hkrati. Prvo je vprašanje o molekuli: kaj je pri človeku izmerjeno in kje je to zapisano. Drugo je vprašanje o posameznem poročilu: kaj je bilo v tem primeru pričakovanje in kaj snov. Prvo vprašanje ima literaturo, in ta literatura je precej konkretna. Drugo ima samo zasnovo raziskave, ki ga zna razločiti. Dve vprašanji, dva različna vira odgovora.

Kanabidiol v številkah, ne v vtisu

Če bi bil kanabidiol farmakološko prazen, bi bila literatura o njem kratka. Kratka ni. Sistematični pregled Millarja in sodelavcev iz leta 2018 zbira podatke o kanabidiolu pri človeku: koncentracije v plazmi, čas, ob katerem so bile izmerjene, in izločanje glede na pot vnosa [2]. Peroralna biološka uporabnost je v tem okviru vprašanje z izmerljivim odgovorom, ne slogovna figura [2].

Ta pregled pri tem ne kaže lepo poravnane slike. Kot svojo ugotovitev navaja veliko razliko med posameznimi raziskavami in pomanjkanje poenotenih protokolov [2]. Številke obstajajo, njihov razpon je širok, in del razpona izhaja iz tega, kako so bile raziskave zasnovane [2]. Za bralca, ki išče eno samo številko, je to slaba novica. Za presojo vprašanja o placebu pa je pomembna: molekula, o kateri obstajajo meritve pri človeku, ni isto kot molekula, o kateri obstaja samo mnenje.

Kar je v citiranih objavah o kanabidiolu poimenovano in izmerjeno:

• koncentracije v plazmi, njihov časovni potek in izločanje po posameznih poteh vnosa, popisani v sistematičnem pregledu iz leta 2018 [2];
• široka razlika med raziskavami in odsotnost poenotenih protokolov, zapisani v istem pregledu kot njegova lastna ugotovitev [2];
• encimi iz družine citokroma P450, ki pri človeških jetrnih mikrosomih presnavljajo kanabidiol, določeni v objavi Jianga in sodelavcev iz leta 2011 [3];
• razlika med farmakologijo kanabidiola in farmakologijo THC, tudi na ravni receptorjev, popisana v pregledu Huestisove o farmakokinetiki kanabinoidov pri človeku iz leta 2007 [4];
• vezanost izmerjenih vrednosti na pot vnosa, zaradi katere rezultati med oblikami niso zamenljivi [2].

Beseda konopljino olje na etiketi o teh številkah ne pove ničesar, saj sta oblika in pot vnosa pri objavljenih meritvah ločena spremenljivka [2]. Molekula s popisano farmakokinetiko pri človeku [2], s poimenovanimi presnovnimi encimi [3] in z receptorsko farmakologijo, ki je ločena od THC [4], torej ni prazno mesto v literaturi. Kaj se je zgodilo pri enem človeku ob enem samem večeru, pa iz teh objav ne izhaja.

Zakaj slepa primerjava loči molekulo od pričakovanja

Slepa raziskava ni birokratska formalnost. Njena naloga je ena sama, in sicer pokazati tisto, česar osebna izkušnja pokazati ne more. Dokler v raziskavi ni skupine, ki prejme nedejavno primerjavo, molekule ni mogoče razločiti od pričakovanja, ki jo spremlja [1].

Postavimo drug ob drugega dva zapisa o isti stvari. Prvi je poročilo enega človeka: vzel je nekaj, nato je nekaj opazil. Drugi je slepa, s placebom nadzorovana raziskava: del udeležencev prejme snov, del nedejavno primerjavo, in nihče od njih ne ve, kaj je prejel. V prvem zapisu sta pričakovanje in snov zapisana v isti vrstici. V drugem stojita v dveh ločenih stolpcih. Razlika ni v tem, kako pošteno kdo pripoveduje. Razlika je v zasnovi [1].

Pregled iz leta 2020 pokaže, zakaj drugače ne gre. Pričakovanje in pogojevanje dajeta poročane spremembe v ugodni in v neugodni smeri [1]. Ker se pojavljata v obeh smereh, jih posameznik s skepso ne izniči, prav tako pa jih ne izniči navdušenje. Zato dva zapisa o istem večeru lahko oba držita: snov je bila v steklenički, pričakovanje pa je bilo v sobi. Kateri od obeh je prispeval koliko, iz enega samega poročila ne izhaja [1].

Drugi del težave je bolj tehničen. Farmakokinetika kanabidiola se po pregledu iz leta 2018 razlikuje glede na pot vnosa in glede na zasnovo posamezne raziskave [2]. Rezultati med oblikami zato niso zamenljivi [2]. Tudi tam, kjer meritve obstajajo, torej ni ene same številke, ki bi jo lahko prenesli z ene oblike na drugo ali z ene raziskave na naslednjo. Pregled iz leta 2018 to zapiše kot svojo ugotovitev, ne kot obrobno pripombo [2].

In prav tu se pogovori običajno zapletejo. Sklepanje, da je nekaj placebo, ker nihče ni ničesar opazil, ter sklepanje, da je snov odgovorna, ker je nekdo nekaj opazil, sta po pregledu iz leta 2020 dva primera istega spregleda [1]. Oba stavka izpustita primerjalno skupino. Brez nje pa nimata podlage, ne v eno ne v drugo smer [1].

Osebno poročilo ob objavljenih podatkih

Kako torej brati poročila, ki jih človek sliši od znancev ali prebere na spletu? Kot to, kar so: opis izkušnje enega človeka, brez primerjalne skupine [1]. To jih ne dela lažnih. Dela jih nezmožne odgovoriti na vprašanje, ki ga zastavljajo. Za tisto vprašanje je bila zasnovana slepa, s placebom nadzorovana raziskava, in samo ta postavi pričakovanje in snov v dva ločena stolpca [1].

Objave, ki so tu citirane, pokrivajo vsaka svoj del. Pregled Colloce in Barskyja iz leta 2020 pokriva pričakovanje in pogojevanje ter obe smeri poročanih sprememb [1]. Pregled Millarja in sodelavcev iz leta 2018 pokriva človeške podatke o kanabidiolu: koncentracije, časovni potek in izločanje po poti vnosa, skupaj z razponom med raziskavami in pomanjkanjem poenotenih protokolov [2]. Objava Jianga in sodelavcev iz leta 2011 poimenuje encime iz družine citokroma P450, ki kanabidiol presnavljajo v človeških jetrnih mikrosomih [3]. Pregled Huestisove iz leta 2007 pa loči farmakologijo kanabidiola od farmakologije THC, tudi na ravni receptorjev [4].

Kar iz teh objav ne izhaja, je odgovor na en sam primer. Nobena od njih ne pove, kaj se je zgodilo pri konkretnem človeku, ki je nekaj vzel in nato nekaj opazil. To vprašanje literatura obravnava z zasnovo, ki ima nedejavno primerjalno skupino [1], in ne z zbiranjem posameznih zgodb.

Terpeni imajo v literaturi svoje zapise, ki jih ta stran ne odpira, kanabinoidi pa so tu popisani le v obsegu, v katerem o njih govorijo citirane objave [2][4]. Tako ostane vprašanje ozko. Kanabidiol ima pri človeku izmerjeno farmakokinetiko [2] in poimenovane presnovne encime [3], placebo in nocebo pa sta prav tako izmerljiva pojava [1]. Oboje je res hkrati, in ravno to je najpogosteje spregledano.

Zato je edini zapis, ki na to vprašanje odgovori, primerjava dveh skupin. Vse ostalo je opis. Pri Cibdolu se zato držimo tistega, kar je v dokumentaciji preverljivo zapisano, in ne tistega, kar bi zvenelo bolj prepričljivo. Podatki o vsebini stekleničke so ena vrsta zapisa. Objavljene meritve pri človeku so druga. Vprašanje placeba se rešuje v drugi vrsti, ne v prvi.