Kanabidiol v objavljeni literaturi: kaj je izmerjeno

Kje se objavljeni podatki o kanabidiolu pri človeku začnejo?

Pri farmakokinetiki, ne pri zgodbah. Beseda zveni tehnično, pomeni pa nekaj zelo konkretnega: pot snovi skozi telo od trenutka vnosa do izločanja. Sistematični pregled iz leta 2018 pod vodstvom Millarja je zbral prav to gradivo, torej človeške farmakokinetične podatke o kanabidiolu, kolikor jih je bilo do takrat objavljenih [1].

Štiri stopnje, ena za drugo. Vsrkavanje, razporejanje po telesu, presnova in izločanje [1]. Za vsako od njih so v objavah številke: koncentracije, časovne točke, primerjave med posameznimi potmi vnosa. Pregled bere podatke ločeno po poteh in v tem gradivu jih je troje, zaužita, vdihana in intravenska [1]. Vsaka pomeni drugačno pot molekule do krvi in s tem drugačno vrstico v tabeli. Zaužita pot ni pomanjšana različica vdihane in obratno.

Enako pomembno je, kje se gradivo konča. Isti pregled iz leta 2018 zapiše dve vrzeli. Pri več poteh vnosa je objavljenih podatkov malo, razpon med posameznimi udeleženci pa je širok [1]. Ne gre torej za eno številko, ki bi veljala za vsakogar; gre za razpon, ki ga je pregled sam označil za širok. To ni opomba pod črto, ampak okvir, znotraj katerega se bere vse ostalo o skupini spojin, ki jim rečemo kanabinoidi.

• vsrkavanje: koliko snovi in kako hitro preide iz mesta vnosa naprej [1]
• razporejanje: kam po telesu se molekula porazdeli [1]
• presnova: v kaj se snov v telesu pretvori [1]
• izločanje: po kateri poti in v kakšnem času telo snov odda [1]
• tri poti vnosa v gradivu pregleda: zaužita, vdihana, intravenska [1]
• dve zapisani vrzeli: redki podatki pri več poteh in širok razpon med udeleženci [1]

Varnostna literatura, kot jo je popisal pregled iz leta 2017

Drugi predal je varnost, in tam stoji pregled Ifflanda in Grotenhermena iz leta 2017 [2]. To ni preskušanje z udeleženci, ampak pregled objavljene literature: kaj je bilo do takrat popisano, katere teme se ponavljajo, kje objave molčijo. Iz takega branja nastane popis neželenih opažanj, sestavljen iz številnih objav in ne iz ene same skupine ljudi [2].

Bolj poveden je drugi del tega pregleda, tisti z odprtimi vprašanji. Med njimi sta interakcije in okoliščina, da kanabidiol pri presnovi uporablja iste jetrne encime kot mnoge druge snovi [2]. Zapisano je vprašanje, ne odgovor. Pregled iz leta 2017 je torej hkrati popis in seznam praznih mest, kar je za bralca uporabnejše od gladkega sklepa.

Tretja raven je laboratorij. Objava Russa iz leta 2005 popisuje agonizem kanabidiola na serotoninskem receptorju 5-HT1a [3]. Agonizem pomeni, da se molekula na receptor veže in ga sproži. Podatek je nastal zunaj telesa in govori o mestu vezave; meritev pri človeku to ni in se tako tudi ne bere. Mesto vezave in izmerjen izid pri ljudeh sta dva različna zapisa, ki v isti stolpec ne sodita.

• pregled iz leta 2017: pregled objavljene literature o varnosti kanabidiola [2]
• popis neželenih opažanj, sestavljen iz objav in ne iz enega samega preskušanja [2]
• odprto vprašanje pregleda: interakcije [2]
• odprto vprašanje pregleda: skupni jetrni encimi pri presnovi [2]
• laboratorijski podatek iz leta 2005: agonizem na receptorju 5-HT1a [3]
• raven zapisa: podatek o mestu vezave stoji ločeno od podatkov pri ljudeh

Registrirana receptura in izdelek s police: dva različna dosjeja

Ko je bila ena receptura s kanabidiolom peljana skozi celotno pot do odobritve, je za sabo pustila obsežno dokumentacijo. Ena natančno opredeljena receptura. Dokumentirani in nespremenljivi razponi količin. Randomizirana nadzorovana preskušanja s primerjalnimi skupinami. Vnaprej napovedane merjene spremenljivke. Neodvisna statistična presoja. Dosje za regulativni organ. Klinični nadzor tudi po odobritvi. Vsaka od teh postavk je dokument, ki ga je mogoče pregledati.

Izdelek s police stoji drugje. Druga receptura, druge količine, pogosto druga pot vnosa; brez preskušanja, brez regulativnega organa, brez kliničnega nadzora. Zato številka iz preskušanja z eno recepturo ni prenosljiva na drugo. V EU se olja, mehke kapsule in bonboni s kanabidiolom uvrščajo med prehranska dopolnila, kar je druga kategorija kot registrirana receptura. Pri oljih je poleg izvlečka na seznamu sestavin nosilec, ponekod konopljino olje iz stisnjenih semen, in prav ta razlika premakne farmakokinetično vrstico.

Kar je pri dopolnilu preverljivo, je vsebina stekleničke: izvid posamezne serije pove, koliko kanabinoidov je v njej izmerjenih, pri polnem spektru pa se v isti dokument zapišejo tudi terpeni. To je podatek o sestavi. Nič več in nič manj.

• ena sama, natančno opredeljena receptura na strani registriranega izdelka
• dokumentirani in nespremenljivi razponi količin
• randomizirana nadzorovana preskušanja s primerjalno skupino
• vnaprej napovedane merjene spremenljivke in neodvisna statistična presoja
• dosje za regulativni organ in klinični nadzor po odobritvi
• na strani dopolnila: druga receptura, druge količine, druga pot vnosa
• brez preskušanja, brez regulativnega organa, brez kliničnega nadzora

Pričakovanje je spremenljivka, ki jo je mogoče izmeriti

Kaj je pregled iz leta 2020 popisal o placebu in nocebu

Pregled Colloce in Barskyja iz leta 2020 se ukvarja s placebom in nocebom [4]. Placebo je pojav, pri katerem se odziv pokaže tudi brez dejavne snovi; nocebo je njegov obratni pol, kjer se pokažejo neželena opažanja. Pregled navaja tri vire, ki oba pojava ženejo: pričakovanje, kontekst in predhodno prepričanje [4].

Bistvo je v tem, kaj vse se pri tem premakne. Po tem pregledu se ti trije dejavniki ne odražajo le v tem, kar udeleženci poročajo, ampak tudi v izmerljivih fizioloških odzivih [4]. Torej ne gre za domišljijo, ki bi jo bilo mogoče odšteti. Gre za del izida, ki nastane vzporedno s snovjo in ga v isti meritvi ni mogoče ločiti.

Zapis posameznega uporabnika brez primerjalne skupine

Iz tega izhaja preprosta posledica za pričevanja. V zapisu enega samega uporabnika sta spojina in pričakovanje na isti strani, zlepljena v en sam vtis. Ni druge skupine, ki bi hkrati, v enakih okoliščinah in z enakim pričakovanjem prejela pripravek brez dejavne snovi. Manjka torej vrstica, ob katero bi bilo mogoče prvo vrstico postaviti.

Prav zato preskušanja delajo z primerjalno skupino. Ta ne stoji tam kot okras metodologije, ampak kot ločnica: kar se pokaže v obeh skupinah, ostane na strani pričakovanja in konteksta [4]; kar se med skupinama razlikuje, se pripiše snovi. Zbirka navdušenih zapisov te ločnice ne nadomesti, tudi če jih je veliko. Sto vtisov ostane sto vtisov.

Vprašanja, ki jih navedbi postavimo pred branjem

Vse objave niso enake teže, in to ni stvar mnenja. Poročilo o enem primeru in randomizirano nadzorovano preskušanje s primerjalno skupino sta dva različna razreda dokazov; prvo popisuje enega človeka, drugo primerja skupini. Ko je v besedilu navedena raziskava, sta prvi dve vprašanji, kdo jo je izvedel in kdo jo je financiral. Odgovor ne razveljavi podatka, umesti pa ga.

Nato pride ujemanje. Ali se pot vnosa v objavi ujema s tem, o čemer navedba govori, saj pregled iz leta 2018 podatke izrecno bere ločeno po poteh [1]. Ali je meritev nastala pri ljudeh ali v laboratoriju, kot velja za podatek o receptorju 5-HT1a iz leta 2005 [3]. In ali je bila v preskušanju primerjalna skupina, brez katere pričakovanje in snov ostaneta skupaj [4]. Zapisi, ki jih na tej strani navajamo, so objavljene raziskave; da se pri Cibdolu s kanabinoidi dela od leta 2014, na težo posamezne objave ne vpliva, na natančnost izvida serije pa.

• razred dokaza: poročilo o enem primeru ali preskušanje s primerjalno skupino
• kdo je raziskavo izvedel in kdo jo je financiral
• ali gre za meritev pri ljudeh ali za laboratorijski podatek [1] [3]
• ali se pot vnosa v objavi ujema s tisto v navedbi [1]
• ali je bila v zasnovi primerjalna skupina [4]
• ali objava sama navaja, kje podatkov ni [1] [2]