Izolat CBD: ena molekula, ločena od izvlečka

Ena molekula, ločena od vsega ostalega

Izolat kanabidiola je tisto, kar ostane, ko se iz rastlinskega izvlečka odstrani vse razen ene same spojine. Rezultat je bel prah ali drobni kristali. Brez terpenov, brez drugih kanabinoidov, brez rastlinskih barvil. Ime pove postopek: nekaj je bilo izolirano, torej ločeno od družbe, v kateri je v rastlini nastalo.

Polni spekter gre v nasprotno smer. Izvleček ohrani širši nabor spojin, ki jih rastlina prinese s sabo, in ta nabor je mogoče prešteti v izvidu posamezne šarže. Izolat pa je zoženje na eno vrstico: en kanabinoid, ena vrednost, nič drugega, kar bi laboratorij lahko izmeril. Razlika ni v moči, ampak v sestavi. Deklaracija izolata je kratka, ker je kratka tudi njegova vsebina.

Cvet in list, nato CO2 ali živilsko topilo

Izhodišče je rastlinski material: cvet in list. Iz njega se s CO2 ali z živilskim topilom pridobi izvleček, ki gre nato skozi nadaljnje stopnje čiščenja, dokler v njem praktično ne ostane nič drugega kot kanabidiol. Zapisani topili sta torej dve, obe pa sta samo prva postaja. Kar izolat loči od izvlečka s širšim naborom spojin, ni ne rastlina ne topilo, ampak koraki, ki sledijo. Bolj ko se seznam spojin krajša, več stopenj je za tem. Na koncu nastane snov, ki jo je na deklaraciji mogoče popisati z eno samo številko, in prav to jo v praksi loči od izvlečka s seznamom.

Zapis iz leta 1940 in molekula, ki je dobila obliko

Kanabidiol ni nov. Zgradbo molekule so opisali Adams, Hunt in Clark leta 1940, potem ko so jo izolirali iz konopljinega izvlečka [1]. Že v tem prvem zapisu je torej šlo za eno spojino, potegnjeno iz zmesi mnogih. Kemija kanabidiola se je začela kot kemija ene molekule, ne rastline kot celote.

To pojasni tudi besedo izolat. Danes gre za industrijski postopek in za surovino v vreči, izhodiščna misel pa je enaka kot v zapisu iz leta 1940: iz zmesi izbrati eno spojino in jo opisati brez ozadja. Ko je molekula definirana, jo je mogoče prepoznati v vsakem vzorcu in izmeriti do decimalke. Za etiketo je to udobno: ena vrstica, ena vrednost, nič, kar bi bilo treba razlagati.

Kar je prišlo pozneje, je ta okvir razširilo, ne pa nadomestilo. Konoplja vsebuje precej več kot en kanabinoid, in raziskovanje se je s časom obrnilo prav v to smer. Kanabidiol iz leta 1940 in kanabidiol iz današnjega izvida šarže sta ista molekula. Razlikuje se le, kaj vse je poleg njega zapisano na listu, in koliko vrstic ima analiza. Zgodovina izolata zato ni ločena zgodba, ampak prvo poglavje iste zgodbe o konoplji. Ista molekula, dva različna materiala: to je pravzaprav celotna razlika.

Beseda entourage in dve objavi, ki stojita za njo

Leta 1998 je skupina, ki jo je vodil Ben-Shabat, opisala nekaj presenetljivega. Sami po sebi neaktivni endogeni glicerolni estri maščobnih kislin so nastopili ob 2-arahidonoil-glicerolu, kanabinoidna aktivnost te telesu lastne molekule pa je bila v njihovi družbi zapisana kot višja [2]. Od tam izhaja izraz entourage: družba spojin okoli glavne.

Leta 2011 je Russo v preglednem članku popisal interakcije med fitokanabinoidi in terpenoidi. Njegova misel, ki se te teme neposredno dotika: celostne rastlinske sestave so predmet raziskav zase, ne zgolj nečista različica ene same molekule [3]. Izolat in polni spekter torej nista dve stopnji iste lestvice, ampak dva različna materiala.

Beseda entourage se v prodaji pogosto uporablja širše, kot jo pokrivata obe objavi. Prva govori o telesu lastnih spojinah, druga o rastlinski kemiji, in nobena ne obljublja izida pri posamezniku. To je razlika, ki se hitro spregleda.

Tu se literatura tudi ustavi. Objave, v kateri bi polni spekter pri enaki količini kanabidiola pokazal prednost na ravni posameznika, ni. Trditve o tem pri nas ni. Kar je mogoče zapisati, je sestava: kaj je v steklenički, koliko kanabinoidov je naštetih in kaj o tem pove analiza posamezne šarže. Vse drugo je za zdaj odprto, odprto pa ne pomeni zanikano.

Kje ima čist kanabidiol svoje mesto

Izolat je smiseln takrat, ko mora biti vsebina povsem enolična. Ena spojina se v recepturi vodi laže, ker ni drugih vrednosti, ki bi se med šaržami premikale. Zato se pojavlja predvsem kot surovina, tam, kjer nekdo hoče eno samo številko in nič poleg nje.

Pri nas je bila pot druga. Konopljino olje iz našega kataloga nosi izvleček polnega spektra, izdelka z izolatom med njimi ni, in ta izbira je vidna v vsakem izvidu, kjer je vsebnost posameznih kanabinoidov navedena po šaržah. Spodnji seznam povzema, kje se obe vrsti materiala razideta.

• Deklaracija izolata je ena vrstica: en kanabinoid in nobene druge izmerljive rastlinske spojine, ki bi jo bilo mogoče dodati na list.
• Terpenov v izolatu ni, zato jih analiza ne more našteti, tudi če bi jih iskala.
• Objava Russa iz leta 2011 celostne sestave obravnava kot samostojen predmet raziskav, ne kot slabšo različico čiste molekule [3].
• Primerjava pri enaki količini kanabidiola na ravni posameznika ostaja brez objavljenega dokaza, zato gre pri izbiri za sestavo in ne za obljubo.
• Kdor v isti steklenički želi terpene in več kanabinoidov, bere dokumentacijo polnega spektra in ne deklaracije ene same spojine.
• Izhodišče izolata sta cvet in list, ločnica pa nastane pri stopnjah čiščenja, ki sledijo CO2 ali živilskemu topilu.

Šest zapisov, na katerih sloni naša receptura

1. Leta 1940 so Adams, Hunt in Clark opisali zgradbo kanabidiola, izoliranega iz konopljinega izvlečka, in molekula je s tem dobila definicijo, na kateri sloni vsaka današnja analiza [1].
2. Leta 1998 je objava, ki jo je vodil Ben-Shabat, ob 2-arahidonoil-glicerolu popisala sama po sebi neaktivne endogene glicerolne estre maščobnih kislin, kanabinoidna aktivnost te telesu lastne molekule pa je bila v njihovi družbi zapisana kot višja [2].
3. Leta 2011 je Russo popisal interakcije med fitokanabinoidi in terpenoidi ter celostne rastlinske sestave uvrstil med predmete raziskav zase, torej ne med nečiste različice ene molekule [3].
4. Vrzel v dokazih: objave, ki bi pri posamezniku pokazala prednost polnega spektra pred izolatom pri primerljivi količini kanabidiola, ni, zato tega tudi mi ne zapišemo.
5. Od leta 2014 naša receptura pelje proti širšemu naboru kanabinoidov. Razloga sta dva: smer, v katero se je obrnilo raziskovanje, in ponovljivost sestave z več kanabinoidi med posameznimi šaržami.
6. Danes vsebnost kanabinoidov objavljamo po šaržah, tako da je mogoče etiketo in analizo postaviti eno ob drugo in oboje prebrati brez posrednika, še pred prvim odprtjem stekleničke.

Kaj prebrati na etiketi, preden se odločite

1. Poiščite ime izvlečka. Pri polnem spektru pričakujte seznam spojin, pri izolatu pa eno samo postavko, saj tam ni drugih kanabinoidov, ki bi jih lahko kdo naštel.
2. Preštejte kanabinoide na deklaraciji. Število pove več kot pridevniki, ker kaže, kako širok je nabor v steklenički in kaj bo v izvidu šarže sploh imelo svojo vrstico.
3. Preverite, ali so terpeni kje omenjeni. V čistem kanabidiolu jih ni, zato na listu ne morejo nastopiti, in prazna rubrika pri izolatu ni pomota, ampak posledica postopka.
4. Primerjajte številko z etikete s podatkom iz izvida šarže. Pri naših oljih je vsebnost kanabinoidov objavljena po posameznih šaržah, tako da nič ne ostane na ravni zaupanja na besedo.
5. Vprašajte po izhodišču: kateri rastlinski material, torej cvet in list, katero topilo, CO2 ali živilsko, in koliko stopenj čiščenja je temu sledilo, preden je snov dobila ime.
6. Če iščete prav izolat, ga v našem katalogu ni. Konopljino olje pri nas nosi izvleček polnega spektra, in tu se naš odgovor konča, brez ocene o vaši izbiri.