Zakaj se samoocenjeno stanje upira meritvi

Zakaj ta podatek nastane šele pri udeležencu

Nekatera vprašanja imajo enoto. Masa ima gram, prostornina mililiter, vrednost v krvi izpiše laboratorij. Vprašanje, ali kanabidiol prinese občuteno spremembo, take enote nima. Sodi v razred samoocene: številka nastane šele takrat, ko udeleženec raziskave sam pove, kje se je na lestvici označil, in prav pri izidih te vrste sta Colloca in Barsky leta 2020 popisala največjo izmerjeno velikost placeba in noceba [1]. Tehtnica tu ne pomaga. Vzorec krvi tudi ne.

Beseda samoocena zveni ohlapno, v raziskavi pa je natančno določena. Udeleženec označi točko na lestvici, raziskovalec zapiše številko, statistika te številke obdela enako kot vse druge [1]. Podatek je torej pravi podatek. Le da njegov izvor ni instrument, ampak presoja človeka, ki je tisti dan v raziskavi. In presoja se, drugače kot naprava, odziva tudi na to, kaj je oseba pričakovala, kar je v pregledu iz leta 2020 popisano pod imenoma placebo in nocebo [1].

To ni robni primer zasnove poskusa. Pri izidih, ki jih oceni udeleženec sam, je po zapisu iz leta 2020 izmerjena velikost obeh pojavov najvišja, torej gre za pravilo in ne za izjemo [1]. Zato zaslepitev tu ni obred, ampak orodje. Ko oseba ne ve, ali je prejela kanabidiol ali primerjalno pripravo, njena ocena po zasnovi ni več vezana na pričakovanje glede pripravka, in prav to ločnico zaslepljenim ocenam pripisuje pregled iz leta 2020 [1]. V nezaslepljenem zapisu se dve stvari zlijeta v eno številko. V zaslepljenem ostaneta ločeni, kolikor zasnova to zmore.

Razliko je najlažje videti na dveh vprašanjih, postavljenih drugo ob drugem. Prvo: koliko kanabidiola je v pripravku. Drugo: kaj je človek dve uri po vnosu označil na lestvici [1]. Prvo vprašanje ima odgovor, ki ga da naprava, in ta odgovor je ponovljiv. Drugo ima odgovor, ki ga da oseba, in ta po pregledu iz leta 2020 nosi vso obremenitev pričakovanja [1]. Obe številki sta lahko zapisani v isti raziskavi. Nista pa iste vrste. Kadar se ta dva razreda podatkov v besedilu zamenjata, nastane stavek, ki mu noben izpis ne ustreza.

V praksi to pomeni, da samoocene ni mogoče izmeriti mimo človeka. Ni krvne vrednosti, ki bi jo nadomestila, in ni naprave, ki bi jo prebrala namesto udeleženca [1][2]. Raziskave, ki tak razred vprašanj obravnavajo, so zato po zasnovi drugačne: brez primerjalne skupine in brez zaslepitve se ocena in pričakovanje ne data razdvojiti [1]. Pri Cibdolu se s kanabinoidi dela od leta 2014 in merilo zapisa se v tem času ni premaknilo: stanje, ki je v objavljeni literaturi popisano, tu dobi opis, stanje, ki ni, ostane brez njega. Dolgočasno merilo. Uporabno pa je, ker pove, kje se besedilo ustavi.

Štiri objave in predmet vsake meritve

Štiri objave, na katere se ta stran opira, ne merijo istega. Ena popisuje, kako se v kliničnih raziskavah vedeta placebo in nocebo [1]. Druga zbira farmakokinetične meritve kanabidiola pri ljudeh [2]. Tretja pregleduje podatke pri ljudeh skupaj s pogoji dajanja [3]. Četrta obravnava farmakokinetiko kanabinoidov in razliko med kanabidiolom in THC pri odnosu do kanabinoidnih receptorjev [4]. Nobena občutenega stanja ne meri neposredno [1][2][3][4]. Zato je v preglednici tretji stolpec prav tako pomemben kot drugi: pove, kje se posamezen zapis konča.

Preglednica se bere vodoravno in navpično. Vodoravno pove, kaj posamezna objava zares vsebuje. Navpično pokaže vzorec: trije viri merijo snov in pogoje [2][3][4], en vir pa meri sam postopek merjenja pri človeku [1]. Med njimi ni vrstice, ki bi občuteno stanje po kanabidiolu popisala kot številko z enoto [1][2][3][4]. Zato je pošten odgovor kratek. Dokaz te vrste v zahtevani kakovosti ni na voljo, in nasprotna trditev, ki bi jo postavila znamka, za sabo nima nobenega objavljenega poskusa na ljudeh [1][2][3][4].

Kdor v teh vrsticah išče pritrdilni odgovor, ga ne bo našel niti v drugem stolpcu niti v tretjem. Kar je v njih, so pogoji, razponi in opisi poti, po kateri kanabinoidi pridejo v telo [2][4]. To ni malo. Pove namreč, zakaj dva človeka pri enakem vnosu ne dobita enakih vrednosti v plazmi [2] in zakaj ocena, ki jo vsak od njiju zapiše na lestvico, ni preprosta posledica ene same številke [1]. Preglednica je zemljevid meja, ne zbirka sklepov. Na tej stopnji je to edino, kar se da zapisati brez ugibanja.

Enak vnos, neenake vrednosti v krvi

Pri enakem vnosu ne nastanejo enake vrednosti. To ni domneva, ampak ugotovitev sistematskega pregleda iz leta 2018, ki je zbral farmakokinetične meritve kanabidiola pri ljudeh in našel veliko razliko med posamezniki v vrednostih v plazmi [2]. Isti vnos, drug človek, druga številka. Pregled ob tem navede tri spremenljivke: recepturo, pot vnosa in prisotnost hrane [2].

Vsaka od teh treh je vsakdanja. Receptura je to, kar je v pripravku poleg kanabidiola, in ali gre za kapljice s konopljinim oljem ali za drugo obliko, je v pregledu iz leta 2018 spremenljivka in ne podrobnost [2]. Pot vnosa je to, po kateri poti snov pride v kri [2][4]. Prisotnost hrane je vprašanje, ali je bil pred vnosom obrok [2]. Tri navadne stvari, tri različne krivulje. Iffland in Grotenhermen sta leta 2017 pri pregledu podatkov pri ljudeh prav tako popisala pogoje dajanja, torej okoliščine, v katerih so meritve nastale, ne le njihovih rezultatov [3].

Huestis je leta 2007 popisal farmakokinetiko kanabinoidov pri ljudeh in med drugim zapisal, da kanabidiol in THC nista v enakem odnosu do kanabinoidnih receptorjev [4]. To je podatek o molekulah in o mestih, na katera se vežejo. Ni pa podatek o tem, kaj bo človek zvečer označil na lestvici [1]. Med obema vrstama zapisa je prazen prostor in ta prostor v citirani literaturi ostaja prazen [1][2][3][4]. Kanabinoidi in terpeni so imena sestavin, samoocena je ime za presojo, in prehod od prvega k drugemu v teh objavah ni izmerjen.

Še podrobnost iz istega pregleda: razlike se pokažejo tudi znotraj skupine ljudi, ki so prejeli enak vnos [2]. Ne gre torej le za to, da se oblike med sabo razlikujejo. Razlikujejo se tudi ljudje, ki dobijo isto obliko [2]. Farmakokinetika to razliko izmeri in jo zapiše kot razpon [2][4]. Samoocena razpona te vrste nima, ker nima naprave, ki bi ga izpisala [1]. Kar ostane, je številka, ki jo je nekdo izrekel v pogojih, ki jih je zasnova bolj ali manj obvladala [1].

Zato v tem besedilu ni stavka, ki bi napovedal, kaj se po zaužitju zgodi. Tak stavek bi zvenel prijazno. Vira nima. Kar vir ima, so pogoji: kdo je bil merjen, kako je bila snov dana, ali je bil pred tem obrok [2][3]. In prav ti pogoji so del, ki ga bralec v objavi lahko prebere sam, ne da bi verjel na besedo.

Osem zapisov o tem, kje nastane številka

1. Vprašanje o občutenem stanju po kanabidiolu je vprašanje samoocene, ne meritve z enoto, in po pregledu iz leta 2020 se prav pri takih izidih placebo in nocebo pokažeta najmočneje [1]. Ni tehtnice. Ni krvne vrednosti, iz katere bi se to stanje prebralo [1][2].
2. Colloca in Barsky sta leta 2020 popisala placebo in nocebo v kliničnih raziskavah, torej pojava, ki nastopita v raziskavi kot taki, in ne le v slabo zasnovanih poskusih [1]. Njun predmet je zasnova. Posamezen pripravek v ta pregled ne sodi [1].
3. Zaslepitev v tem okviru ni formalnost: ko udeleženec ne ve, kaj je prejel, je njegova ocena po zasnovi ločena od pričakovanja glede pripravka [1]. V nezaslepljenem zapisu se to dvoje sešteje v eno številko. V zaslepljenem se poskuša držati narazen [1].
4. Sistematski pregled iz leta 2018 je zbral farmakokinetične meritve kanabidiola pri ljudeh in našel veliko razliko med posamezniki v vrednostih v plazmi pri enakem vnosu [2]. Razpon je torej izmerjen. Zapisan je za snov, ne za samooceno [1][2].
5. Isti pregled navaja tri spremenljivke, ki številko premaknejo: recepturo, pot vnosa in prisotnost hrane [2]. Vse tri so del vsakdanje uporabe. Vse tri so v objavi zapisane kot pogoj meritve, ne kot obrobna opomba [2].
6. Iffland in Grotenhermen sta leta 2017 pregledala podatke pri ljudeh, vključno z neželenimi pojavi iz nadzorovanih raziskav in s pogoji, v katerih je bil kanabidiol dan [3]. Zapis se drži tega, kar je bilo v nadzorovanih pogojih opazovano [3].
7. Huestis je leta 2007 popisal farmakokinetiko kanabinoidov pri ljudeh in razliko med kanabidiolom in THC pri odnosu do kanabinoidnih receptorjev [4]. To je opis molekul in poti. Vrstice o tem, kaj bo človek ocenil na lestvici, v njem ni [1][4].
8. Meja objavljenih podatkov o kanabidiolu pri ljudeh je s tem začrtana: dokaz o občutenem stanju v zahtevani kakovosti ni na voljo, nasprotna trditev pa se ne opira na noben objavljen poskus na ljudeh [1][2][3][4]. Kar je izmerjeno, je zapisano. Kar ni, tu ostane brez zapisa.