Kanabinoidi in koža: kaj so raziskave dejansko izmerile

Trije sestavni deli iste signalne poti v koži

Mehanizem je bil zapisan prej kot katera koli krema. V kožnem tkivu so raziskovalci našli kanabinoidne receptorje, telesu lastne signalne molekule, ki se na te receptorje vežejo, in encime, ki te molekule razgradijo. Bíró in sodelavci so leta 2009 [1] receptorje in endokanabinoide zabeležili v več različnih vrstah kožnih celic, ne le v eni. V isti objavi sta med snovmi, opisanimi v koži, navedena hidrolaza amidov maščobnih kislin in monoacilglicerolna lipaza [1]. Ta dva encima sliko premakneta. Koža po tem zapisu ni le površina, ki nosi receptorje, ampak mesto, kjer se kanabinoidne molekule lokalno tudi pretvarjajo [1]. Kanabinoidi iz rastline so drugo poglavje; tukaj gre najprej za tiste, ki jih naredi telo samo.

Kaj tak popis je: zemljevid. Pove, kje v tkivu so receptorji, katere celice jih nosijo in kateri encimi so v isti okolici. Tóth in sodelavci so leta 2019 [2] tako kartiranje opisali kot anatomijo signalnega sistema, njihov pregled pa se bere kot vabilo k nadaljnjim raziskavam. Zemljevid ne pove, kaj se zgodi, ko na kožo nanesemo pripravek. To je drugo vprašanje, z drugo vrsto meritve. Brez te razlike se laboratorijski zapis in vsakdanja uporaba hitro pomešata. Zato je pri tej temi vrstni red pomemben: najprej mehanizem, ki je popisan, potem meritve, ki obstajajo.

Anandamid in 2-AG, dve najbolj opisani molekuli

Endokanabinoidi so signalne molekule, ki jih telo izdela samo. Beseda pomeni preprosto to: kanabinoid, ki nastane v telesu, ne v rastlini. Najbolj raziskana med njimi sta anandamid in 2-AG, in večina literature o tem signaliziranju se vrti okoli tega dvojca. V objavi iz leta 2009 [1] nastopata ob receptorjih, popisanih v kožnih celicah, in ob obeh razgradnih encimih. Tak nabor je razlog, da se koža v pregledih ne obravnava kot pasivna pregrada, ampak kot tkivo, ki ima to signalno pot pri sebi doma [1]. Kar iz nabora ne izhaja, je meritev pri ljudeh po nanosu na kožo.

Seznam procesov pri Tóthu in sodelavcih, 2019

Pregled iz leta 2019 [2] je zbral laboratorijske in predklinične navezave na 5 skupin procesov v koži. Prvi je nastajanje kožne pregrade. Drugi je rast in diferenciacija keratinocitov, torej celic, ki sestavljajo zgornje plasti kože. Tretji je nastajanje lipidov v mastnih žlezah. Mastne žleze so tiste, ki izdelajo oljno izločanje v koži, in pod to postavko je v pregledu zapisano prav nastajanje njihovih lipidov [2]. Nato je tu ciklus lasnega mešička, kar pomeni, da se njegova dejavnost skozi čas menja; tudi to je ena od popisanih navezav [2]. Nazadnje je zapisano imunsko signaliziranje v kožnem tkivu, torej pogovor med celicami, ki v koži poteka ves čas [2].

Predklinično v tem kontekstu pomeni preprosto: meritve niso nastale pri ljudeh. Del gradiva izhaja iz celičnih kultur, kjer celice rastejo v gojišču zunaj telesa. Kartiranje receptorjev je anatomija, saj pove, kaj je kje [2]. Pregledi takega tipa se pišejo za raziskovalce in se pogosto končajo z odprtimi vprašanji, ne s priporočilom [2]. Ravno zato je smiselno brati, kaj je v takem besedilu izmerjeno in kaj je zgolj popisano. Kdor tam išče navodilo za uporabo, ga ne bo našel; zapis je namenjen naslednjemu koraku raziskav [2].

Dvoje se pri tej temi rado pomeša. Prvo je biologija signaliziranja, ki je v koži dokumentirana [1] [2]. Drugo so izidi na koži po uporabi izdelka, ki v citiranih objavah niso predmet meritve. Nobena od naštetih postavk ne stoji kot izmerjeni izid pri človeku; vse so navezave iz laboratorija in predkliničnega dela [2]. Kanabinoidni receptorji v kožnih celicah torej niso obljuba, ampak izhodišče, kot ga opisujeta objava iz leta 2009 [1] in pregled iz leta 2019 [2].

Poskus Oláha in sodelavcev iz leta 2014 in njegov obseg

Najbolj citirana meritev pri tej temi je objava Oláha in sodelavcev iz leta 2014 [3]. Postavljena je bila na človeških sebocitih, gojenih v celični kulturi. Sebociti so celice mastnih žlez, tiste, ki izdelajo oljno izločanje kože. V poskusu so rasli v gojišču, zunaj telesa, in v tem gojišču je bil kanabidiol [3]. Merjeno je bilo nastajanje lipidov in z njim povezano vedenje celic [3]. Oznaka in vitro pomeni prav to: v steklu, ne na človeku. Sebociti so pri tej temi zanimivi, ker mastne žleze izdelajo lipide, in prav ta količina je bila v poskusu izmerljiva [3].

Ena raziskava ostane ena raziskava, tudi če je izvedena natančno. Kar sledi, jo bodisi potrdi bodisi zoži, in oboje je običajen potek. Ko se ta objava navaja kot dokaz o tem, kaj se na koži zgodi, gre navedba dlje od zasnove poskusa [3]. Zasnova je bila celična, izid pa se meri na celicah. Kanabidiol je bil tu snov, dodana celicam pod nadzorovanimi pogoji, ne izdelek s police. Razlika je majhna v stavku in velika v pomenu, zato ta objava v našem zapisu nastopa kot celično delo [3].

• podlaga: človeški sebociti, torej celice mastnih žlez, gojene v celični kulturi zunaj telesa [3]
• snov: kanabidiol, dodan gojišču pod nadzorovanimi laboratorijskimi pogoji, brez nanosa na kožo [3]
• izmerjeno: nastajanje lipidov v teh celicah in z njim povezano vedenje celic v kulturi [3]
• zasnova: in vitro, kar pomeni meritev v gojišču in ne pri prostovoljcih [3]
• obseg: ena objava, letnica 2014, avtorska skupina Oláh in sodelavci, brez ponovitve v isti objavi [3]
• meja: navedba tega poskusa kot dokaza o dogajanju na koži presega to, kar je bilo merjeno [3]

Opredelitev kozmetike se drži namena uporabe

V EU in v Združenem kraljestvu je kozmetični izdelek opredeljen po namenu, ne po tem, katera snov je v njem. Besedilo govori o pripravku, ki se nanaša na zunanje dele telesa, in nato našteje namene uporabe. Mesto nanosa in seznam namenov sta torej tisto, kar opredelitev zapiše. Enako besedilo pokrije kremo, olje in balzam, saj oblika ni merilo. Iz tega sledi nekaj, kar se pri branju etiket pogosto spregleda: kategorijo določi namen uporabe, zapisan v opredelitvi. Zato se recepture opisujejo s sestavinami in z dokumentacijo serije. Pri naši negi kože je kanabidiol naveden med sestavinami za nego kože, izvide serij pa objavimo; v katalogu sta med drugim CBD Skin Oil in CBD Hand Cream. Kaj je v tubi, se preveri na seznamu sestavin in v izvidu serije. Kaj se na koži zgodi, je vprašanje, ki ga citirane objave [1] [2] [3] [4] ne merijo. Sestavina in izid nista ista vrsta podatka. Nameni, ki jih opredelitev našteje, so tile:

• čiščenje: opredelitev ga navaja prvega in velja za pripravke, ki se nanašajo na zunanje dele telesa
• odišavljanje, torej vnos vonja na zunanje dele telesa, zapisano kot samostojen namen
• spreminjanje videza, kar je v besedilu opredelitve navedeno brez omembe posameznih sestavin
• varovanje, prav tako naveden kot namen uporabe in ne kot izmerjeni izid
• ohranjanje kože v dobrem stanju, formulacija, ki je v opredelitvi zapisana dobesedno
• korekcija telesnih vonjav, zadnji od naštetih namenov v isti pravni opredelitvi

Stinchcomb in sodelavci, 2004: difuzija v laboratoriju

Prehajanje skozi kožo je bilo izmerjeno leta 2004. Stinchcomb in sodelavci [4] so v laboratorijskih difuzijskih poskusih spremljali tri molekule: delta-8-tetrahidrokanabinol, kanabidiol in kanabinol. Podlaga niso bili prostovoljci, ampak vzorci človeške kože [4]. Poskus je bil zasnovan kot difuzija skozi vzorec, torej kot meritev v laboratoriju in ne kot opazovanje pri človeku [4]. Tri molekule v istem modelu so bile obravnavane z istim postopkom, kar omogoča primerjavo med njimi [4]. Kanabidiol je tam ena od treh, ne edina.

Iz te vrste podatkov izhaja stavek, ki ga je vredno prebrati počasi. Navedba v miligramih na embalaži opisuje vsebino v posodici. Ne opisuje količine, ki pride do katere koli plasti kože, in prav s tem vprašanjem se ukvarja raziskovanje prehajanja [4]. Dve številki, dva različna pomena. Prednost takega modela je nadzor nad pogoji, meja pa je, da je vzorec vzorec. Objava iz leta 2004 [4] tudi ne poroča o tem, kaj se v koži zgodi potem; njen obseg je prehod skozi vzorec in tam se konča. V citiranih objavah je to edina meritev, ki se ukvarja s potjo snovi skozi kožo [4].

• letnica objave 2004, avtorska skupina Stinchcomb in sodelavci, tema pa prehajanje skozi kožo [4]
• tri merjene molekule: delta-8-tetrahidrokanabinol, kanabidiol in kanabinol, obravnavane v istem modelu [4]
• podlaga: vzorci človeške kože v laboratorijski napravi, ne meritev pri prostovoljcih [4]
• zasnova: difuzijski poskus, kjer je vzorec kože pregrada med nadzorovanimi pogoji [4]
• izmerjeno: prehod posamezne molekule skozi vzorec in razlike med tremi molekulami [4]
• neizmerjeno: koliko snovi iz navedbe na embalaži doseže katero plast kože pri uporabi [4]

Navedbe, ki jih je mogoče preveriti, in tiste brez vira

Na embalaži se najde besedišče, ki zveni kot sklic na raziskave, za njim pa ni navedene objave. Kadar vir vendarle obstaja, je pogosto celično delo iz leta 2014 [3]. Naše merilo je preprosto: ime avtorske skupine, letnica in objava, ki jo bralec lahko poišče. Kdo je objavo napisal in kdaj, je podatek, ki ga je mogoče preveriti v knjižnici ali v podatkovni bazi. Kaj je objava merila, je podatek, ki ga je mogoče prebrati v poglavju o zasnovi. Drugo merilo je poročanje z obsegom: kaj je bilo izmerjeno in pod kakšnimi pogoji. Pri tej temi to pomeni troje. Signalna biologija v koži je dokumentirana [1] [2]. Obstoječi podatki so celične kulture in prehajanje skozi vzorce [3] [4]. Meritve pri človeku po nanosu v citiranih objavah ni.

Marsikdo pride do tega vprašanja prek iskanja po konopljinem olju ali po kanabinoidih na splošno. Citirane objave se ukvarjajo s kanabinoidi in ne s terpeni; terpeni so druga skupina rastlinskih molekul in v tem gradivu ne nastopajo. Kar ostane, je dokaj jasen nabor: zemljevid signalne poti v koži [1] [2], en celični poskus [3] in ena meritev prehajanja [4]. Ta nabor je manjši, kot obljublja marsikatera etiketa, in točnejši. Zato ga zapišemo takega, kot je, brez zaokroževanja navzgor. Tole je seznam, ki ga je pri izdelku in pri objavi mogoče preveriti:

• avtorska skupina in letnica objave, torej podatka, po katerih se objava poišče v knjižnici
• vrsta podlage: celice v gojišču zunaj telesa ali vzorci človeške kože v napravi
• kaj natančno je bilo merjeno, zapisano v poglavju o zasnovi in ne v povzetku za bralce
• seznam sestavin na embalaži, kjer je kanabidiol naveden med sestavinami za nego kože
• objavljen izvid serije za konkretno šaržo, ki pove, kaj je bilo v tej seriji izmerjeno
• vprašanja, ki v citiranih objavah ostanejo brez meritve, in so kot taka tudi zapisana