CBD in apetit: kaj o lakoti piše literatura

Lakota po konoplji in farmakologija, na kateri stoji

Ali kanabidiol prinese tisto lakoto, ki jo pregled Huestisove iz leta 2007 popiše ob THC [1]? Vprašanje je pošteno. V pogovornem jeziku se je ime prijelo za celo rastlino, strokovni zapis pa loči posamezne molekule, in prav na tej ločnici se odgovor spremeni.

Konoplja ni ena sama snov. Rastlina nosi vrsto kanabinoidov in dišečo frakcijo, v kateri so terpeni, zgodba o lakoti pa se v pregledu iz leta 2007 nanaša na eno molekulo in eno vezavno mesto [1].

Farmakologija kanabinoidov to zgodbo pripne na receptor CB1. To je vezavno mesto, ki ga pregled iz leta 2007 najtesneje povezuje s THC, in prav THC je v istem viru opisan kot njegov agonist [1]. Beseda agonist pomeni molekulo, ki se na receptor veže in ga aktivira. Apetit stoji med postavkami, ki jih avtorica ob THC popiše [1].

Kanabidiol v tej sliki nima istega mesta. Med klasičnimi agonisti receptorja CB1 ni opisan, zato se razlaga, ki pri THC pripelje do apetita, na kanabidiol ne prenese [1]. To ni majhna podrobnost. Cela pripoved o napadih lakote visi na enem samem koraku, in prav ta korak pri kanabidiolu manjka.

Kar o kanabidiolu obstaja, je drugačna vrsta zapisa. Pregled kliničnih podatkov Ifflanda in Grotenhermena iz leta 2017 med navedbami našteje tudi spremembe apetita, pri čemer je gibanje navedeno v obeh smereh [2]. To je seznam opaženega, ne napoved.

Zgodbo se splača razstaviti na dele, ki jih je mogoče prebrati vsakega zase:

• Receptor CB1 je vezavno mesto, ki ga farmakologija kanabinoidov postavi v središče te razlage [1].
• THC nastopa kot agonist tega receptorja, apetit pa je med postavkami, ki jih pregled iz leta 2007 ob njem popiše [1].
• Receptorji CB1 so razporejeni v osrednjem živčevju in v obrobnih tkivih, zato so v istem pregledu vedenjske in fiziološke postavke navedene skupaj [1].
• Kanabidiol med agoniste receptorja CB1 v tem zapisu ni uvrščen, zato ta veja razlage pri njem ostane brez nadaljevanja [1].
• Pri kanabidiolu se navedbe o apetitu pojavijo v pregledu iz leta 2017, in to brez določene smeri [2].

Kaj vse je ob THC zbrano v pregledu iz leta 2007

Pregled Huestisove iz leta 2007 ni besedilo o apetitu. Je pregled farmakokinetike kanabinoidov pri človeku, torej zapis o tem, kaj se z molekulo zgodi po vstopu v telo [1].

Farmakokinetika zveni zapleteno, pokriva pa štiri preproste postavke: koliko snovi pride v kri, kako hitro, kam se po telesu porazdeli in kako se predela. Vse štiri so v tem pregledu obravnavane ob THC [1].

Prva ločnica v viru je pot vnosa. Vdihavanje in zaužitje se razhajata prav po prvih dveh postavkah, torej po količini v krvi in po hitrosti [1]. Zato dva zapisa o isti molekuli nista nujno primerljiva, če pot vnosa ni ista.

Porazdelitev in presnova sta v pregledu obravnavani kot ločena koraka [1]. Prvi pove, kje v telesu se molekula znajde, drugi, kako jo telo predela. Kjer se ta dva koraka med ljudmi razlikujeta, se razlikuje tudi številka v krvi.

Razporeditev receptorjev doda naslednjo plast. Receptorji CB1 po istem pregledu niso zbrani le v osrednjem živčevju, najdemo jih tudi v obrobnih tkivih, in prav zato so vedenjske ter fiziološke postavke v njem popisane v istem sklopu [1]. Apetit je ena od postavk v tem katalogu, zapisana ob THC kot agonistu receptorja CB1 [1].

In potem je tu tisto, česa v pregledu ni. Ni obljube, da bo odziv pri vsakem človeku enak. Absorpcija in presnova sta popisani kot spremenljivi, ne kot stalni, kar stoji nasproti pričakovanju enotnega izida [1].

Še ena drobna, a pomembna vrstica: profil, po katerem THC v tem pregledu med kanabinoidi izstopa, je pripisan tej molekuli in nobeni drugi [1]. Kdor zgodbo o lakoti prenese na rastlino kot celoto, torej prenese več, kot je v viru zapisano.

Kanabidiol v pregledu Ifflanda in Grotenhermena

Dve smeri v eni sami vrstici

Pregled iz leta 2017 zbira klinične podatke o kanabidiolu, torej tisto, kar je bilo pri ljudeh izmerjeno in objavljeno. Med navedbami, ki jih ta pregled našteje, so tudi spremembe apetita [2].

Ključna je oblika navedbe. V pregledu ne piše, da gre apetit v eno smer, piše, da je bilo gibanje opaženo v obeh [2]. Razlika med tema dvema oblikama zapisa je velika. Navedba z znano smerjo bi bila trditev o tem, kam se apetit premakne. Navedba v obeh smereh pove, da so raziskovalci zapisali eno in drugo [2].

Status take postavke je preprost. Opaženo je bilo in zapisano je bilo, znotraj raziskave [2]. Nič več, nič manj. Prav zato je ta vrstica pomembna za pričakovanja: navedbe v obeh smereh so znak neenotnih odzivov med posamezniki, ne skupnega pravila [2].

Česa v tem zapisu ni določeno

Trije viri, ki se te teme dotikajo, imajo vsak svoj obseg. Pregled iz leta 2007 popiše farmakokinetiko pri človeku in ob THC navede apetit [1]. Pregled iz leta 2017 zbere klinične podatke o kanabidiolu in navede spremembe apetita brez smeri [2]. Delo Mechoulama in sodelavcev iz leta 1995 popiše molekulo v prebavnem tkivu in njeno vezavo na receptorje za kanabinoide [3].

Nobeden od teh treh zapisov ne pripiše smeri posamezni spojini. Pri kanabidiolu razlage prek agonista receptorja CB1 v literaturi ni [1], v delu iz leta 1995 pa kanabidiol ni omenjen [3].

Pogovorno ime za napade lakote torej pripada zgodbi o agonistu receptorja CB1 in s tem THC [1]. Spremembe apetita pri kanabidiolu pripadajo drugi vrsti literature, tisti, ki popisuje opaženo, brez uveljavljene smeri [2]. To sta dve različni polici, ne ena.

Endokanabinoidni sistem, razstavljen po delih

1. Prva skupina sestavnih delov so receptorji za kanabinoide. To so vezavna mesta, na katera se molekule pripnejo, in v tej skupini je tudi receptor CB1, ki ga pregled iz leta 2007 obravnava ob THC [1].
2. Druga skupina so telesu lastni ligandi, torej molekule, ki jih naredi organizem sam. Najbolj popisani sta dve, anandamid in 2-AG, in ime endokanabinoidi izhaja prav iz tega, da nastaneta v telesu.
3. Tretja skupina so encimi. Eni te molekule sestavijo, drugi jih razgradijo, in ta dvojnost sistemu postavi časovni okvir: kar nastane, ne ostane za vedno.
4. Razgradnjo anandamida prevzame hidrolaza amidov maščobnih kislin. Ime je dolgo, naloga preprosta: molekulo razstavi na dele.
5. Za 2-AG skrbi monoacilglicerolna lipaza. Vsak od obeh najbolj popisanih ligandov ima torej svojo pot razgradnje in svoj encim.
6. Leta 1995 so Mechoulam in sodelavci v prebavnem tkivu popisali telesu lasten monoglicerid, ki se veže na receptorje za kanabinoide [3]. Ta molekula je 2-AG, ena od dveh najbolj opisanih endokanabinoidnih molekul.
7. Isto brez strokovnih izrazov: v prebavnem tkivu je molekula, ki jo telo naredi samo, izhaja iz maščob in se pripne na isto družino receptorjev kot kanabinoidi iz rastline [3].
8. Zapis iz leta 1995 je opažanje o zgradbi in o vezavi [3]. Ni navedba o zaužitju česar koli in ni napoved izida.
9. Ker je vezava dokumentirana v tkivu prebavnega trakta in ne samo v možganih, se hranjenje v opisih fiziologije endokanabinoidnega sistema redno pojavi kot tema [3].
10. Ta podatek ima v literaturi natančno določeno nalogo. Je razlog, zaradi katerega se prehranjevalno vedenje preučuje v okviru signalizacije prek receptorjev za kanabinoide [3].
11. Meja je enako jasna. Delo iz leta 1995 ne pripiše smeri nobeni posamezni spojini in o kanabidiolu ne zapiše ničesar [3].
12. Skupaj torej tri vrste sestavnih delov: receptorji, telesu lastni ligandi ter encimi za sintezo in razgradnjo. To je celoten okvir, znotraj katerega se hranjenje v literaturi o kanabinoidih obravnava [3].

Kje se pri tem vprašanju številke razpršijo

Ena molekula, en receptor, en katalog postavk. Videti je urejeno, dokler ne pogledamo, kaj se dogaja med ljudmi. Pregled iz leta 2007 absorpcije in presnove ne popiše kot stalnici, ampak kot spremenljivki, zato iz istega vnosa ne sledi ista številka v krvi pri vsakem [1].

Pri pregledu iz leta 2017 je razpršenost vidna že v samem seznamu. Spremembe apetita so tam navedene v obeh smereh, kar je zapis o neenotnih odzivih posameznikov in ne trditev o eni smeri [2]. Kdor pričakuje eno samo številko, bere seznam narobe.

Vprašanje se v iskanjih pogosto pojavi ob izrazu konopljino olje, medtem ko se vsi trije omenjeni viri ukvarjajo z molekulami, receptorji in potjo vnosa [1][2][3]. Razmik med iskalnim izrazom in obsegom literature je torej precejšen, in prav v tem razmiku nastane zmeda.

Kar je o tem vprašanju zapisano, se da povzeti po postavkah:

• Vdihavanje in zaužitje sta v pregledu iz leta 2007 obravnavana kot dve različni poti, z različno količino THC v krvi in različno hitrostjo [1].
• Absorpcija in presnova sta v istem viru spremenljivki, kar stoji nasproti pričakovanju, da bo odziv pri vseh enak [1].
• Spremembe apetita so v pregledu iz leta 2017 opažene in zapisane znotraj raziskave, brez določene smeri [2].
• Pogovorno ime za napade lakote pripada razlagi o agonistu receptorja CB1, torej THC [1].
• Delo iz leta 1995 pojasni, zakaj se prehranjevalno vedenje sploh preučuje ob receptorjih za kanabinoide, o kanabidiolu pa ne pove ničesar [3].
• Terpeni so dišeča frakcija rastline, navedbe o apetitu v treh omenjenih virih pa se nanašajo na kanabinoide in na receptorje [1][2].