Kaj je farnezen?

Farnezen v preglednici

15 ogljikovih atomov in 24 vodikovih. Nič drugega. Formula C15H24 pove, da je farnezen ogljikovodik: v molekuli sta le ogljik in vodik, kisika v njej ni. Petnajst ogljikovih atomov ga uvršča med seskviterpene, torej med hlapne rastlinske spojine, ki jih v vsakdanjem pogovoru največkrat imenujemo terpeni. Dva elementa, ena formula, ena kemijska družina.

Pred preglednico še ena stvar, brez katere se vrstice berejo narobe. Farnezen ni ena sama molekula. Ime pokriva družino izomerov, torej več oblik z enako formulo in enakim številom atomov. Zato se pri dveh vrsticah spodaj pojavi pripis, da je zapisano odvisno od tega, o kateri obliki govori posamezen vir. Ime je torej najprej oznaka za skupino.

Zadnja vrstica ostane prazna z namenom. Koliko farnezena je v določenem rastlinskem materialu, tu ne piše, ker taka številka nastane šele pri analizi posamezne serije. Formula in kemijska skupina sta drugačne vrste podatka: zapišeta se enkrat in ostaneta enaki. Vonj in vrelišče pa je treba brati počasneje, saj sta oba odvisna od izomera in od vira, ki ju navaja. Toliko o molekuli, in nič več od tega.

Eno ime, več oblik

Samo ogljik in vodik

Ogljikovodik je beseda, ki v enem izrazu povzame celotno sestavo. V molekuli farnezena ni kisikovega atoma, ni dušika, ni žvepla. Ostaneta ogljik in vodik, v razmerju, ki ga zapiše C15H24. Prav število ogljikovih atomov je ključ za uvrstitev: petnajst jih pomeni seskviterpen. Oznaka seskviterpen je torej podatek o velikosti molekule in o družini, ne o vonju in ne o rastlini, iz katere spojina prihaja. Če bi tej molekuli dodali eno samo skupino atomov s kisikom, uvrstitev ne bi bila več enaka. Točno to se zgodi pri farnezolu, ki stoji v naslednjem razdelku.

Kje se izomeri razhajajo

Izomeri so oblike z istim številom atomov, a z drugačno razporeditvijo vezi med njimi. Formula je pri vseh enaka. Zgradba ni. Zato je farnezen v praksi ime za skupino in ne za eno spojino, in zato dva vira pod istim imenom lahko opisujeta nekaj, kar v laboratoriju ni povsem isto. Posledica je vidna pri številkah: vrelišče se navaja po izomeru in po viru, ne kot eno dokončno število. Pri vonju je zgodba podobna, saj opis velja za skupino in ne za natančno določeno obliko. Ime na seznamu torej ne pove, katera od oblik je bila v vzorcu. Analiza, ki našteje farnezen, imenuje družino.

Vonj in vrelišče

Kako je vonj zapisan

Opis je kratek in se ponavlja: zeleno jabolko, pod njim les. Sadna nota je tista, ki jo nos ujame prvi, lesna podlaga stoji za njo. Objava Russa iz leta 2011 [1] terpene obravnava kot del hlapne frakcije rastline, torej kot skupino spojin, ki zapusti tkivo in doseže zrak. Farnezen je znotraj te frakcije eno od imen, ki jih analiza lahko našteje. Merilnika za vonj ni, zato zapis ostane beseden: dve noti, ena nad drugo, brez številke ob njiju. Velja tudi isto opozorilo kot pri formuli, saj opis pripada družini izomerov in ne eni sami obliki. Kdor v vzorcu prepozna zeleno jabolko, prepozna skupino, ne posamezne molekule.

Vrelišče, ki se med viri premika

Objavljene vrednosti se zgostijo okoli 250 °C. Beseda približno pred to številko ni previdnostna floskula, ampak posledica dveh stvari: kateri izomer je bil izmerjen in kateri vir številko navaja. Različni zapisi se zato med sabo ne izključujejo, opisujejo pa nekoliko različne primerke pod skupnim imenom. Vrelišče je temperatura, pri kateri snov preide v paro. Pri seskviterpenih je razmeroma visoko, kar je pri molekuli s petnajstimi ogljikovimi atomi pričakovano. Kdor primerja dve objavi, torej najprej pogleda, o katerem izomeru govorita. Šele nato je primerjava številk smiselna. Več od približka literatura na tem mestu ne ponuja, in prav toliko je tudi zapisano.

Farnezol in rastline, v katerih ime nastopa

Kaj loči farnezen od farnezola

Imeni sta si podobni, molekuli nista isti. Farnezol nosi hidroksilno skupino, tisti privesek s kisikom, ki spojino uvrsti med alkohole. Formula se s tem spremeni v C15H26O, molekula je težja, v objavljenih opisih vonja pa je farnezol mehkejši in bolj cvetličen kot farnezen. Ena skupina atomov, dve imeni, dve vrstici na seznamu. Pri branju analiz zato pomaga končnica: ol na koncu imena pomeni alkohol, en pomeni ogljikovodik brez kisika. Razlika ni kozmetična, saj gre za dve spojini z različno maso in različnim zapisom vonja.

Rastline brez skupnega sorodstva

Po zapisu iz leta 2011 [1] se farnezen pojavlja v hlapni frakciji rastlin, ki med sabo niso v tesnem botaničnem sorodstvu. Za seskviterpene to ni nič nenavadnega, prej gre za pravilo kot za izjemo. In prav tu se zamaje predstava, ki jo ime pogosto prinese s seboj: razširjenost farnezena v povsem običajnih rastlinah je precej širša, kot bi nakazovala njegova povezava s konopljo. Marsikdo na to ime naleti šele, ko ob izrazu konopljino olje prebere seznam dišečih spojin. Ista objava iz leta 2011 [1] obravnava terpene skupaj s kanabinoidi, torej dve ločeni skupini spojin iz iste rastline. Kar je pri Cibdolu mogoče preveriti, je vsebina posamezne stekleničke: izvid serije pove, kaj je bilo v njej izmerjeno, to geslo pa ostane pri molekuli.