Kanabikromenska kislina (CBCA): tretja pot iz CBGA

Ena molekula vstopi, tri različne kisline pridejo iz nje

Konoplja kanabinoidov ne sestavlja po enem samem receptu. Najprej nastane ena sama kislina, kanabigerolna kislina ali CBGA, in šele ta gre naprej. Naprej pomeni tri sintaze, torej tri encime, ki sprejmejo isti vhodni material. Kaj pride iz encima, je odvisno od tega, kateri encim je molekulo prijel. Možnosti so tri: THCA, CBDA ali CBCA [1]. Objava iz leta 1998 to obnašanje opiše brez ovinkov: isti substrat vstopi, iz encima pride ena od treh kislin [1].

Tretja iz te trojice je kanabikromenska kislina, v zapisih CBCA. To je kisla oblika kanabikromena, spojine, ki jo katalogi in izvidi navajajo s kratico CBC. Vrstni red tu ni podrobnost: v živi rastlini je prva kislina, nevtralno ime pride za njo.

Objava Fellermeierja in Zenka iz leta 1998 [1] je popisala korak pred to razvejitvijo. Prenosni encim iz konoplje pripne prenilno skupino na olivetolat, izid je CBGA. Ista objava CBGA opiše kot predhodnico drugih kanabinoidov v rastlini [1]. Vse tri kisline imajo torej isto izhodišče, razlika nastane šele en korak pozneje.

Trojica ni razvrščena po pomembnosti, ampak po encimu. Kanabikromenska pot je v tem popisu tretja, ker jo tako navaja zaporedje treh sintaz iz istega vira [1], in ne zato, ker bi bila v rastlini kaj manj urejena.

Prenilna skupina, olivetolat in prvi člen verige

Olivetolat sam po sebi še ni kanabinoid. Prenilna skupina je tisti del, ki ga prenosni encim doda, in šele s tem dodatkom molekula postane CBGA [1]. Od tod naprej je zgradba poti preprosta, izid pa zanimiv: en substrat, trije encimi, trije različni produkti [1]. Noben od teh treh encimov ne izdela dveh stvari hkrati. Vsak vrne svojo kislino. Kadar molekulo prevzame sintaza kanabikromenske poti, iz nje nastane CBCA [1]. Zato o CBGA v objavah beremo kot o skupnem izhodišču in ne kot o eni izmed mnogih kislin.

Karboksilna skupina, ki odide kot ogljikov dioksid

Razlika med CBCA in CBC je ena skupina atomov. Kisla oblika nosi karboksilno skupino. Ko ta skupina odide kot ogljikov dioksid, torej kot CO2, ostane nevtralna oblika. Postopek se imenuje dekarboksilacija in ime pove, kaj se pri njem zgodi: molekula izgubi svoj karboksilni del. Kratica s črko A na koncu tako označuje kislino, kratica brez nje pa obliko po tej izgubi.

Enako velja za sosednji dve poti. Kar objave in etikete imenujejo CBD, THC in CBC, je v rastlinskem tkivu najprej stalo v kisli obliki [2]. Ime brez črke A torej ni druga snov z druge veje, ampak ista molekula brez ene skupine.

Zato ima vrstni red branja pomen. Kadar preglednica navaja CBC, opisuje nevtralno obliko, katere izvor v rastlini je CBCA. Kislina je bila prva, njeno ime pa je v vsakdanjem pogovoru redkejše. Kdor je kdaj primerjal dva zapisa o isti rastlini, je to razliko že srečal: en dokument navaja kisline, drugi nevtralna imena, snov pa je ista.

Hašiš, leto 1966 in ime, ki je bilo takrat novo

Kanabikromen v literaturi ni nov obraz. Gaoni in Mechoulam sta ga leta 1966 opisala v hašišu in ga zapisala kot nov sestavni del [3]. Tisti opis se ukvarja z nevtralno spojino [3]. Kisla oblika, ki v rastlini nastane pred njo, v tem zapisu ne nosi glavne vloge, kar je pri kanabinoidih pogosto: nevtralno ime pride v besedilo, kislina pa ostane pri rastlinski biokemiji [2].

Nič v tem imenu ne pove, koliko ga je. Popis kemikov iz leta 2005 [2] vsebino kanabinoidov v rastlini obravnava kot zahtevno zmes in ne kot kratek seznam, deleži pa se iz imena spojine ne dajo prebrati. Številka nastane šele pri analizi konkretnega materiala.

Kaj o vsaki postavki te verige piše v citiranih objavah

Zaporedje, po katerem iz olivetolata pride CBC

1. Rastlina pripravi olivetolat. Na tej stopnji kanabinoida še ni, je le podlaga, ki čaka na dodatek. Objava iz leta 1998 to izhodišče popiše kot snov, na katero se veže prenilna skupina [1].
2. Prenosni encim iz konoplje prenilno skupino pripne. Izid prenosa je kanabigerolna kislina, torej CBGA, in šele od tu naprej govorimo o kanabinoidni kislini, ki jo rastlina lahko poda naprej [1].
3. CBGA postane skupno izhodišče. Ista objava iz leta 1998 jo opiše kot predhodnico drugih kanabinoidov v rastlini, kar pomeni, da naslednji korak ni nova gradnja od tal, ampak preoblikovanje že sestavljene kisline [1].
4. Na isti substrat čakajo tri sintaze. Vse tri sprejmejo enak vhodni material in se razlikujejo po tem, kaj iz njih pride: trije encimi, en vhod, trije izidi [1].
5. Encim, ki molekulo prijme, določi ime izida. Iz istega substrata pride THCA ali CBDA ali CBCA, nikoli vse troje iz enega encima, in prav to je razvejitev na tri kisline [1].
6. V živem tkivu se pot ustavi pri kislini. Zapis brez črke A na koncu na tej stopnji še ni na vrsti, saj imena, kot so CBD, THC in CBC, v rastlini najprej stojijo v kisli obliki [2].
7. Sledi dekarboksilacija. Karboksilna skupina zapusti molekulo kot ogljikov dioksid in iz CBCA ostane kanabikromen, torej spojina, ki sta jo Gaoni in Mechoulam leta 1966 v hašišu opisala kot nov sestavni del [3].
8. Nevtralno ime pride v dokumentacijo. V liniji CBD olje 2.0 je delež CBC določen s številko, ki ne niha z žetvijo, izvor te spojine v rastlini pa je CBCA.

Zakaj je zapisov o kisli obliki manj kot o nevtralni

Kdor išče objave o CBCA, naleti na isto sliko: raziskovalna pozornost je pri nevtralnih kanabinoidih. CBCA se v širši literaturi pojavlja v dveh vlogah, kot predhodnica in kot popisan sestavni del rastline [2]. Nobena od teh vlog ni majhna, obe pa sta drugačni od mesta, ki ga imata CBD in THC po številu objav.

Popis kemikov iz leta 2005 [2] o vsebini kanabinoidov v rastlini govori kot o zahtevni zmesi in ne kot o kratkem seznamu. To je za to temo bistveno. Seznam s tremi ali štirimi imeni bi bil pregleden, a rastlinsko tkivo se po njem ne ravna. Ista objava med imenovanimi spojinami navaja CBD, THC in CBC [2], pri vseh treh pa velja isto zaporedje: v rastlini je najprej kisla oblika.

Zato o CBCA piše manj, ne pa nič. Kisline so opisane tam, kjer je predmet zapisa biokemija rastline, na primer pri prenosu prenilne skupine na olivetolat [1]. Nevtralna imena prevladujejo tam, kjer je predmet analiza materiala ali pregled spojin. Isto ime torej lahko srečate v dveh različnih vrstah dokumentov, vsak od njiju pa ga zapiše v svoji obliki.

Terpeni so druga skupina spojin iz konoplje in v tem zapisu ne nastopajo. Kanabinoidna veja ima svojo pot, svoje encime in svoja imena, in prav zato je razvejitev iz ene kisline v tri tako pregledna: en vhod, tri sintaze, trije zapisi [1].

CBC v steklenički: številka, določena vnaprej

V iskalnik ljudje pogosteje vtipkajo konopljino olje kot ime kisline, ki v rastlini stoji pred CBC. Razlika je razumljiva. Na etiketi in v izvidu stoji nevtralno ime, ker je to oblika, ki jo analiza meri. V liniji CBD olje 2.0 vsebnost CBC ni prepuščena letini: delež je določen s številko, ki se z žetvijo ne premika, izvor te spojine v rastlini pa je CBCA. Pri kanabinoidih delamo od leta 2014 in standard je ves čas isti, tudi ko gre za manj znano ime: vedeti, kaj je v steklenički, in to zapisati brez ovinkov.

• CBGA je izhodišče. Brez nje v tem zapisu ni ne THCA, ne CBDA, ne CBCA [1].
• Trije encimi, en substrat: iz posameznega encima pride ena kislina, ne mešanica po izbiri [1].
• Dekarboksilacija je edina razlika med imenom s črko A in imenom brez nje, skupina pa odide kot ogljikov dioksid.
• Kanabikromen ima v literaturi svojo letnico: leta 1966 je bil v hašišu popisan kot nov sestavni del [3].
• Popis iz leta 2005 vsebino kanabinoidov obravnava kot zahtevno zmes, CBCA pa v njem nastopa kot predhodnica in kot sestavni del rastline [2].
• V katalogu je zapisan CBC, ker je to oblika, ki jo dokumentacija posamezne recepture navaja.