2-AG (2-arahidonoilglicerol): drugi glavni endokanabinoid

Polna aktivacija CB1 in CB2

Začnimo pri receptorju. 2-AG se veže na CB1 in CB2, torej na oba glavna kanabinoidna receptorja, in ju aktivira v celoti. Farmakološka oznaka za to je polni agonist. Ne delni, ne šibki: popolna aktivacija na obeh mestih. To je tudi razlog, da se ta molekula v strokovnih opisih endokanabinoidnega signalnega sistema pojavi skoraj vsakič. Kratica pokriva ime 2-arahidonoilglicerol. Kemijsko gre za ester na glicerolu, se pravi za maščobno kislino, vezano na glicerolno ogrodje. Glavno pot odstranjevanja iz telesa nosi encim monoacilglicerol lipaza. Endokanabinoidi, med njimi 2-AG in anandamid, nastanejo v telesu iz gradnikov maščobnih kislin in ne pridejo iz rastline.

Sredinsko mesto na glicerolu in številka v imenu

Številka 2 v imenu ni zaporedna oznaka odkritja. Glicerolno ogrodje ima več mest, kamor se lahko pripne maščobna kislina, pri tej molekuli pa sedi ena sama molekula arahidonske kisline na sredinskem mestu. Sredinsko mesto se v tem zapisu šteje kot mesto številka 2. Od tod 2-arahidonoilglicerol. Kdor bere ime počasi, iz njega dobi celotno zgradbo: vrsto maščobne kisline, njeno mesto in nosilno ogrodje. Redko se zgodi, da ime molekule pove toliko.

Leto 1995 v dveh neodvisnih zapisih

Anandamid je bil popisan leta 1992. Sredi devetdesetih je sledilo vprašanje, ki se ob prvem najdenem ligandu postavi skoraj samo od sebe: je za te receptorje res ena sama telesu lastna molekula, ali jih je več? Odgovor je prišel z dveh strani hkrati. Skupina Mechoulama in sodelavcev je leta 1995 opisala telesu lasten 2-monoglicerid, izoliran iz prebavnega tkiva, in njegovo vezavo na kanabinoidne receptorje [1]. Druga pot iskanja je vodila v živčno tkivo. Sugiura in sodelavci so istega leta poročali o 2-arahidonoilglicerolu v možganih in ga predlagali kot možen telesu lasten ligand kanabinoidnih receptorjev [2]. Seštevek je nenavaden: dve skupini, dve tkivi, ena spojina, eno leto. Prebavno tkivo in možgani sta dve povsem različni izhodiščni točki, kar zapisoma iz tistega leta doda težo. Izhodišči sta bili različni, končno mesto isto. Od takrat se ime 2-AG pojavi v skoraj vsakem resnem opisu tega signalnega sistema, običajno takoj ob anandamidu. Kdo je bil prvi, danes nima velike teže; obe objavi iz leta 1995 sta postali izhodišče za vse, kar je sledilo.

Obilnejša molekula in obseg meritev

Endokanabinoida se navajata skupaj, in ravno primerjava je tisto, kar o obeh največ pove. 2-AG je v telesnih tkivih prisoten v višjih koncentracijah kot anandamid. Razlika v obsegu ni postranska podrobnost. Prav zato je bilo na 2-AG opravljeno veliko merilnega dela: snov, ki je je več, se laže izmeri in ponovno izmeri. Zgodnja podlaga tega področja je bilo natančno merjenje, ne razlaganje. Drugi razlog za pozornost je receptorski profil. Ker 2-AG v celoti aktivira CB1 in CB2, služi kot primerjalna točka za druge spojine na istih tarčah, tudi za rastlinske kanabinoide. Kadar nekdo zapiše, kako se neka spojina vede na CB1, se ta zapis pogosto bere ob 2-AG. Anandamid ostaja drugi člen para, 2-AG pa tisti z obsežnejšim nizom meritev. Kdor želi pregled celotne skupine imen, najde razlago izrazov na naši strani o kanabinoidih in njihovi razvrstitvi, kjer so rastlinske in telesu lastne molekule vodene ločeno.

Popis podatkov o 2-AG

1. Ime: kratica 2-AG stoji za 2-arahidonoilglicerol, oba zapisa označujeta isto molekulo.
2. Zgradba: ena molekula arahidonske kisline na sredinskem mestu glicerolnega ogrodja, ki v imenu nosi številko 2.
3. Kemijski razred: ester na glicerolu, brez dodatnih pripetih verig.
4. Uvrstitev: drugi glavni endokanabinoid, v opisih signalnega sistema naveden ob anandamidu.
5. Vsebnost: v telesnih tkivih ga je več kot anandamida, in ta razlika je usmerila merilno delo.
6. Receptorji: polni agonist na CB1 in CB2, torej popolna aktivacija obeh glavnih kanabinoidnih receptorjev.
7. Odstranjevanje: glavni encim te poti je monoacilglicerol lipaza.
8. Odkritje: leto 1995, dve laboratorijski skupini, dve različni tkivi, prebavno tkivo pri Mechoulamu in sodelavcih [1] ter možgani pri Sugiuri in sodelavcih [2].
9. Izvor: nastanek v telesu iz gradnikov maščobnih kislin, ne izolacija iz rastlinskega materiala.
10. Mesto v literaturi: primerjalna točka, ob kateri se berejo podatki o drugih spojinah na CB1 in CB2.
11. Dobro popisano: identiteta, zgradba, razporeditev po tkivih in pot odstranjevanja.

Postavke in njihovi viri v preglednici

Endokanabinoid ni sestavina izdelka

Beseda kanabinoid v pogovoru pokriva dva različna niza imen. Na eni strani so rastlinske molekule, na drugi telesu lastne, med njimi 2-AG in anandamid, ki nastanejo iz gradnikov maščobnih kislin. 2-AG ni rastlinski kanabinoid. Ni sestavina in ni sestavni del konopljinega izvlečka, zato ga na nobenem seznamu sestavin ne najdete. Konopljino olje iz stisnjenih semen ima svoj popis sestavin in svoj izvid serije, in ta molekula na tak seznam ne pride. Podobno velja za terpene, dišeče spojine konoplje, ki so popisani v svoji preglednici, ločeno od kanabinoidov. Ločnica je preprosta: kar je v steklenički, je zapisano v izvidu serije, kar nastane v telesu, pa v literaturi.

Kdaj ime prehiti podatke

Pri kanabinoidih delamo od leta 2014 in v tem času smo večkrat videli, kako se trditve o tej molekuli premaknejo dlje, kot seže objavljeni podatek. Zapisano je naslednje: kaj 2-AG je, kako je sestavljen, kje v tkivih je, kako ga telo odstrani. Objavi iz leta 1995 [1] [2] sta postavili prvi del tega popisa, ostalo je prišlo z merjenjem, ki je sledilo. Kar je nad tem, je tukaj napisano previdno ali pa ni napisano. Tako ostane jasno, kje se konča podatek in kje se začne domneva.